Janša prvič v tujini po prevzemu položaja: Slovenija ostaja trdna zagovornica širitve EU

Predsednik slovenske vlade Janez Janša se je na svojem prvem obisku v tujini od prevzema položaja udeležil vrha EU-Zahodni Balkan v črnogorskem Tivtu. Kot so sporočili z vlade, je Janša poudaril, da Slovenija ostaja trdna zagovornica širitve EU, zlasti na države Zahodnega Balkana.

"Širitev je trenutno visoko na politični agendi Evropske unije, vendar formalni postopki zaradi birokratskih omejitev in zahtevnih demokratičnih procesov napredujejo počasneje, kot bi si številni želeli," je ocenil premier. Ti formalni okviri so po besedah Janše veljali "za manj turbulentne, mirne čase, ko se je verjelo, da je pred Evropo samo neka normalna pot navzgor", zdaj pa, kot je dejal, živimo v drugačnih časih, ki zahtevajo hitrejše rešitve.

Kot je dejal, je treba prebivalcem držav kandidatk dati občutek dejanske vključenosti v evropski prostor tudi pred zaključkom formalnih postopkov. Če Evropska unija ne bo dovolj odločno širila svojega vpliva in prisotnosti v regiji, bodo po njegovem mnenju prostor zapolnile druge svetovne sile, kar bi lahko imelo negativne posledice za evropsko varnost in stabilnost.

Pobudo voditeljev Nemčije in Francije je podprl tudi Janša, ki je dejal, da sta o tem danes govorila z nemškim kanclerjem. Opisal jo je kot "nekaj, kar je realistično v okviru danih možnosti". "Treba je ustvarjati pozitivna dejstva, tako da se koraki integracije, približevanja, združevanja in vključevanja držav (...) dogajajo tako, da ljudje to čutijo," je dodal.

Poudaril je še, da se pogodb formalistično ne da spreminjati, da bi se proces širitve EU odvijal hitreje, vendar pa je "možno delati praktične korake, in zdaj smo na neki poti, ko se to začenja".

Janša je ob robu vrha opravil številne neformalne pogovore, med drugim s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, belgijskim premierjem Bartom De Weverjem in premierjem Malte Robertom Abelo.

Odločno sporočilo Srbiji, da naj se odloči med Rusijo, Kitajsko in Evropo

Voditelji EU so ob koncu vrha v Tivtu, ki je minil brez sprejetja skupne izjave, potrdili zavezanost širitvenemu procesu EU. Kot vodilno kandidatko so znova izpostavili Črno goro, ki si prizadeva postati 28. članica unije do leta 2028, Srbijo pa pozvali k reformam ter uskladitvi zunanje in varnostne politike z evropsko.

Merz je novinarjem dejal, da se mora Srbija jasno odločiti, kje vidi svojo prihodnost. "Ni mogoče voditi politike nihanja med Rusijo, Kitajsko in Evropo," je bil jasen. "Pot Srbije v EU je odprta, vendar se mora Srbija odločiti, na kateri strani stoji," je dejal, ob tem pa dodal, da bo odgovor Evrope Srbija, če bo odgovor Srbije Evropa.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po srečanju potrdil, da je več držav vztrajalo pri vprašanju sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, ki jih Srbija še ni uvedla. "To so zahtevali od nas," je dejal. Pogovore je ocenil kot pozitivne, kot najpomembnejšo pa izpostavil francosko-nemško pobudo za poenostavitev oziroma pospešitev širitvenega procesa. "Mi to popolnoma podpiramo. To bo spremenilo dinamiko in energijo pristopnega procesa k EU. To pomeni, da lahko, ko nekaj dosežete, sedete za mizo," je izjavil.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po koncu vrha poudarila, da za Srbijo veljajo zelo jasna pravila za odprtje novega, tretjega sklopa pogajalskih poglavij. To so po njenih besedah reforme na področju vladavine prava, svobode medijev in volilne zakonodaje, uskladiti pa se mora tudi s skupno zunanjo in varnostno politiko EU.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je medtem dejal, da so se srbske oblasti, s katerimi se je sestal v četrtek v Beogradu, zelo jasno zavezale konkretnemu časovnemu načrtu. "Na podlagi njihovega izpolnjevanja bo Evropska komisija pripravila oceno, Svet EU pa bo odločil, ali je napočil čas za odprtje tretjega pogajalskega sklopa," je pojasnil.

Današnja razprava je po besedah Coste sicer pokazala skupno ambicijo za širitev. Zato razmišljajo o "novih idejah za poenostavitev in pospešitev procesa, povečanje zaupanja v EU ter dodatno motivacijo partnerjev z Zahodnega Balkana".

Predsednica Evropske komisije je potrdila, da so na vrhu razpravljali tudi o tem, kako povezavo še okrepiti ter jo narediti bolj vidno in konkretno. Skupaj s Costo pa sta se strinjala, da je širitev geostrateška nujnost in da mora proces pristopanja še naprej temeljiti na dosežkih in reformah.